{"id":171,"date":"2026-07-15T14:44:55","date_gmt":"2026-07-15T13:44:55","guid":{"rendered":"https:\/\/smarca.si\/?page_id=171"},"modified":"2026-07-15T15:03:25","modified_gmt":"2026-07-15T14:03:25","slug":"kaj-pomenijo-prikazane-meritve","status":"publish","type":"page","link":"https:\/\/smarcan.si\/?page_id=171","title":{"rendered":"Kaj pomenijo prikazane meritve"},"content":{"rendered":"\n

Kakovost zraka<\/mark><\/strong><\/p>\n\n\n\n

Kako razumeti podatke o kakovosti zraka?<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Merilnik prikazuje indeks kakovosti zraka US AQI<\/strong> in koncentracijo drobnih delcev PM2,5<\/strong>. Ni\u017eja vrednost pomeni \u010distej\u0161i zrak, z vi\u0161anjem vrednosti pa se pove\u010dujeta onesna\u017eenost zraka in mo\u017enost vplivov na zdravje.<\/p>\n\n\n\n

Kaj je indeks US AQI?<\/strong><\/p>\n\n\n\n

US AQI je \u0161tevil\u010dni indeks od 0 do 500, ki ga je razvila ameri\u0161ka Agencija za varstvo okolja EPA. Razdeljen je v \u0161est barvnih kategorij. Vrednosti do 100 so praviloma zadovoljive, pri vrednostih nad 100 pa postane zrak najprej nezdrav za ob\u010dutljive skupine in nato, ob nadaljnjem nara\u0161\u010danju, tudi za preostalo prebivalstvo.<\/p>\n\n\n\n

Kaj pomeni PM2,5?<\/strong><\/p>\n\n\n\n

PM2,5 so drobni delci s premerom najve\u010d 2,5 mikrometra. Nastajajo predvsem pri kurjenju lesa in drugih goriv, v prometu, industriji ter ob po\u017earih. Zaradi majhnosti lahko prodrejo globoko v plju\u010da, nekateri delci pa tudi v krvni obtok.<\/p>\n\n\n\n

Kratkotrajna in dolgotrajna izpostavljenost povi\u0161anim koncentracijam je povezana z dra\u017eenjem dihal, ka\u0161ljem, te\u017ekim dihanjem, poslab\u0161anjem astme, zmanj\u0161anim delovanjem plju\u010d ter boleznimi srca in o\u017eilja.<\/p>\n\n\n\n

Pomen posameznih vrednosti<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Spodnje kategorije temeljijo na uradni lestvici ameri\u0161ke EPA. Navedeni razponi PM2,5 predstavljajo koncentracije, ki se uporabljajo pri izra\u010dunu ameri\u0161kega indeksa AQI za delce PM2,5.<\/p>\n\n\n\n

US AQI<\/strong><\/td>PM2,5 v \u00b5g\/m\u00b3<\/strong><\/td>Kakovost zraka<\/strong><\/td>Pomen za zdravje in priporo\u010dila<\/strong><\/td><\/tr><\/thead>
0\u201350<\/strong><\/td>0,0\u20139,0<\/strong><\/td>Dobra \u2013 zelena<\/strong><\/td>Zrak je zadovoljiv in predstavlja majhno ali nikakr\u0161no tveganje. Aktivnosti na prostem lahko potekajo normalno.<\/td><\/tr>
51\u2013100<\/strong><\/td>9,1\u201335,4<\/strong><\/td>Zmerna \u2013 rumena<\/strong><\/td>Zrak je sprejemljiv za ve\u010dino ljudi. Zelo ob\u010dutljive osebe naj ob ka\u0161lju, te\u017ekem dihanju ali drugih te\u017eavah zmanj\u0161ajo intenzivnost in trajanje aktivnosti na prostem.<\/td><\/tr>
101\u2013150<\/strong><\/td>35,5\u201355,4<\/strong><\/td>Nezdrava za ob\u010dutljive skupine \u2013 oran\u017ena<\/strong><\/td>Otroci, starej\u0161i ter ljudje z boleznimi srca ali plju\u010d naj skraj\u0161ajo intenzivne aktivnosti, si vzamejo ve\u010d odmorov in spremljajo morebitne simptome. Za ve\u010dino zdravih odraslih je tveganje manj\u0161e.<\/td><\/tr>
151\u2013200<\/strong><\/td>55,5\u2013125,4<\/strong><\/td>Nezdrava \u2013 rde\u010da<\/strong><\/td>Vplive lahko ob\u010dutijo tudi zdravi ljudje. Ob\u010dutljive skupine naj se izogibajo dalj\u0161im in intenzivnim aktivnostim na prostem. Tudi drugi naj zmanj\u0161ajo napor in trajanje aktivnosti.<\/td><\/tr>
201\u2013300<\/strong><\/td>125,5\u2013225,4<\/strong><\/td>Zelo nezdrava \u2013 vijoli\u010dna<\/strong><\/td>Tveganje za zdravstvene te\u017eave je pove\u010dano za vse. Ob\u010dutljive skupine naj se izogibajo telesni aktivnosti na prostem, drugi pa naj aktivnosti mo\u010dno omejijo ali prestavijo v notranje prostore.<\/td><\/tr>
301 in ve\u010d<\/strong><\/td>225,5 in ve\u010d<\/strong><\/td>Nevarna \u2013 temno rde\u010da<\/strong><\/td>Gre za izredne razmere glede kakovosti zraka. Vsi naj se izogibajo fizi\u010dnim aktivnostim na prostem. Ob\u010dutljive osebe naj ostanejo v zaprtih prostorih in zmanj\u0161ajo telesni napor.<\/td><\/tr><\/tbody><\/table><\/figure>\n\n\n\n

Priporo\u010dila glede aktivnosti so povzeta po uradnih navodilih EPA za onesna\u017eenost z delci.<\/p>\n\n\n\n

Kdo spada med ob\u010dutljive skupine?<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Pri onesna\u017eenju z delci PM2,5 so bolj izpostavljeni:<\/p>\n\n\n\n

    \n
  • ljudje z astmo ter drugimi boleznimi plju\u010d,<\/li>\n\n\n\n
  • ljudje s sr\u010dno-\u017eilnimi boleznimi,<\/li>\n\n\n\n
  • otroci in mladostniki,<\/li>\n\n\n\n
  • starej\u0161i odrasli,<\/li>\n\n\n\n
  • ljudje, ki dalj \u010dasa delajo ali telovadijo na prostem.<\/li>\n<\/ul>\n\n\n\n

    EPA med ob\u010dutljive skupine za delce posebej uvr\u0161\u010da ljudi z boleznimi srca ali plju\u010d, starej\u0161e ter otroke in mladostnike.<\/p>\n\n\n\n

    Pomembno glede prikazanih podatkov<\/strong><\/p>\n\n\n\n

    Trenutna meritev prikazuje stanje zraka v dolo\u010denem \u010dasu in na lokaciji merilnika. Vrednosti se lahko hitro spreminjajo zaradi prometa, kurjenja, vetra, megle, temperaturnega obrata, po\u017earov in drugih vplivov. Ena trenutna meritev zato ne predstavlja nujno povpre\u010dne dnevne ali dolgoro\u010dne izpostavljenosti.<\/p>\n\n\n\n

    Svetovna zdravstvena organizacija za PM2,5 priporo\u010da najve\u010d 15 \u00b5g\/m\u00b3 kot 24-urno povpre\u010dje<\/strong> in najve\u010d 5 \u00b5g\/m\u00b3 kot letno povpre\u010dje<\/strong>. Te smernice niso enake posamezni trenutni meritvi ali barvni kategoriji AQI.<\/p>\n\n\n\n

    <\/p>\n\n\n\n

    \n\n\n\n

    <\/p>\n\n\n\n

    Vremenski podatki<\/strong><\/p>\n\n\n\n

    Kako razumeti vremenske podatke?<\/strong><\/p>\n\n\n\n

    Vremenska postaja prikazuje trenutno stanje ozra\u010dja ter najvi\u0161je in najni\u017eje vrednosti v izbranem obdobju. Posamezne meritve je treba obravnavati skupaj, saj na \u010dlovekovo po\u010dutje poleg temperature vplivajo tudi vlaga, veter, son\u010dno sevanje in telesna dejavnost.<\/p>\n\n\n\n

    Temperatura zraka<\/strong><\/p>\n\n\n\n

    Temperatura prikazuje trenutno temperaturo zraka v stopinjah Celzija. Sama temperatura \u0161e ne pove v celoti, kako toplo ali hladno bomo ob\u010dutili vreme. Pri visokih temperaturah je pomembna tudi vla\u017enost, pri nizkih pa hitrost vetra. Zato sta za ocenjevanje po\u010dutja primernej\u0161a \u0161e toplotni indeks<\/strong> in ob\u010dutek mraza zaradi vetra<\/strong>.<\/p>\n\n\n\n

    Pri vro\u010dem vremenu naj bodo posebej previdni otroci, starej\u0161i, ljudje s kroni\u010dnimi boleznimi ter osebe, ki delajo ali se intenzivno gibljejo na prostem.<\/p>\n\n\n\n

    Relativna vla\u017enost<\/strong><\/p>\n\n\n\n

    Relativna vla\u017enost je izra\u017eena v odstotkih in pove, koliko vodne pare vsebuje zrak glede na najve\u010djo koli\u010dino, ki jo lahko vsebuje pri trenutni temperaturi. Vrednost 100 %<\/strong> pomeni, da je zrak nasi\u010den in da lahko ob nadaljnjem ohlajanju nastanejo rosa, megla ali padavine.<\/p>\n\n\n\n

    Relativna vla\u017enost je mo\u010dno odvisna od temperature. Zato na primer 70-odstotna vla\u017enost pri hladnem vremenu nima enakega vpliva na po\u010dutje kot 70-odstotna vla\u017enost pri visoki temperaturi.<\/p>\n\n\n\n

    V vro\u010dem in vla\u017enem vremenu znoj po\u010dasneje izhlapeva, zato se telo te\u017eje hladi in ob\u010dutena temperatura je lahko precej vi\u0161ja od dejanske. Za oceno koli\u010dine vlage v zraku in ob\u010dutka soparnosti je pogosto uporabnej\u0161a temperatura rosi\u0161\u010da.<\/p>\n\n\n\n

    Zra\u010dni tlak<\/strong><\/p>\n\n\n\n

    Zra\u010dni tlak je sila, s katero ozra\u010dje pritiska na zemeljsko povr\u0161ino. Izra\u017een je v hektopaskalih oziroma hPa<\/strong>. Standardni tlak na morski gladini je pribli\u017eno 1013 hPa<\/strong>.<\/p>\n\n\n\n

    Na splo\u0161no velja:<\/p>\n\n\n\n

    Gibanje zra\u010dnega tlaka<\/strong><\/td>Obi\u010dajen pomen<\/strong><\/td><\/tr><\/thead>
    Tlak nara\u0161\u010da<\/td>Vreme se pogosto umirja in postaja bolj stabilno.<\/td><\/tr>
    Tlak pada<\/td>Pove\u010duje se mo\u017enost obla\u010dnosti, vetra in padavin.<\/td><\/tr>
    Visok tlak<\/td>Pogosteje je povezan s stabilnim in suhim vremenom.<\/td><\/tr>
    Nizek tlak<\/td>Pogosteje je povezan z nestanovitnim, obla\u010dnim, vetrovnim ali de\u017eevnim vremenom.<\/td><\/tr><\/tbody><\/table><\/figure>\n\n\n\n

    Za napovedovanje vremena je obi\u010dajno pomembnej\u0161a sprememba tlaka skozi \u010das<\/strong> kot ena sama trenutna vrednost. Zra\u010dni tlak je odvisen tudi od nadmorske vi\u0161ine, zato se za primerjavo med kraji pogosto uporablja tlak, prera\u010dunan na morsko gladino.<\/p>\n\n\n\n

    Temperatura rosi\u0161\u010da<\/strong><\/p>\n\n\n\n

    Temperatura rosi\u0161\u010da je temperatura, na katero bi se moral zrak ohladiti, da bi postal popolnoma nasi\u010den z vodno paro. Ko se temperatura zraka pribli\u017ea rosi\u0161\u010du, se pove\u010da mo\u017enost nastanka rose, megle ali kondenzacije.<\/p>\n\n\n\n

    Vi\u0161je rosi\u0161\u010de pomeni ve\u010d vlage v zraku in bolj soparen ob\u010dutek. Ameri\u0161ka dr\u017eavna meteorolo\u0161ka slu\u017eba za poletne razmere uporablja naslednjo pribli\u017eno razlago:<\/p>\n\n\n\n

    Rosi\u0161\u010de<\/strong><\/td>Ob\u010dutek za ve\u010dino ljudi<\/strong><\/td><\/tr><\/thead>
    do pribli\u017eno 13 \u00b0C<\/strong><\/td>Zrak je razmeroma suh in prijeten.<\/td><\/tr>
    od pribli\u017eno 13 do 18 \u00b0C<\/strong><\/td>Vla\u017enost postaja opazna, zlasti zve\u010der.<\/td><\/tr>
    nad pribli\u017eno 18 \u00b0C<\/strong><\/td>Zrak je vla\u017een in soparen.<\/td><\/tr><\/tbody><\/table><\/figure>\n\n\n\n

    Ob\u010dutek je subjektiven ter je odvisen tudi od temperature, sonca, vetra, obla\u010dil in telesne dejavnosti.<\/p>\n\n\n\n

    Ob\u010dutek mraza zaradi vetra \u2013 Wind chill<\/strong><\/p>\n\n\n\n

    Ob\u010dutek mraza zaradi vetra prikazuje, kako hladno vreme ob\u010duti izpostavljena \u010dlove\u0161ka ko\u017ea zaradi skupnega u\u010dinka nizke temperature in vetra. Mo\u010dnej\u0161i veter hitreje odvaja toploto s telesa, zato je ob\u010dutena temperatura lahko precej ni\u017eja od izmerjene temperature zraka.<\/p>\n\n\n\n

    Izra\u010dun je namenjen hladnim razmeram. Ameri\u0161ka dr\u017eavna meteorolo\u0161ka slu\u017eba ga uporablja pri temperaturah do pribli\u017eno 10 \u00b0C<\/strong> in hitrosti vetra nad pribli\u017eno 5 km\/h<\/strong>. Pri toplej\u0161em vremenu podatek nima pomembnega meteorolo\u0161kega pomena.<\/p>\n\n\n\n

    Wind chill ne pomeni, da se je temperatura zraka dejansko zni\u017eala. Predmeti se zaradi vetra hitreje ohladijo, vendar ne morejo postati hladnej\u0161i od dejanske temperature zraka. Podatek je namenjen predvsem ocenjevanju izgube toplote pri ljudeh in \u017eivalih.<\/p>\n\n\n\n

    Toplotni indeks \u2013 Heat index<\/strong><\/p>\n\n\n\n

    Toplotni indeks prikazuje, kako vro\u010de se zdi \u010dlove\u0161kemu telesu ob skupnem vplivu temperature in relativne vla\u017enosti. Pri visoki vlagi znoj po\u010dasneje izhlapeva, zato se telo te\u017eje ohlaja.<\/p>\n\n\n\n

    Toplotni indeks<\/strong><\/td>Pomen in priporo\u010dila<\/strong><\/td><\/tr><\/thead>
    do pribli\u017eno 27 \u00b0C<\/strong><\/td>Obi\u010dajno ni posebne toplotne obremenitve.<\/td><\/tr>
    27\u201332 \u00b0C<\/strong><\/td>Previdnost: ob dolgotrajni izpostavljenosti ali naporu je mo\u017ena utrujenost.<\/td><\/tr>
    32\u201339 \u00b0C<\/strong><\/td>Pove\u010dana previdnost: mo\u017eni so vro\u010dinski kr\u010di in vro\u010dinska iz\u010drpanost.<\/td><\/tr>
    39\u201351 \u00b0C<\/strong><\/td>Nevarno: vro\u010dinski kr\u010di in iz\u010drpanost so verjetni, mo\u017een je vro\u010dinski udar.<\/td><\/tr>
    nad pribli\u017eno 52 \u00b0C<\/strong><\/td>Izredno nevarno: nevarnost vro\u010dinskega udara je zelo velika.<\/td><\/tr><\/tbody><\/table><\/figure>\n\n\n\n

    Kategorije temeljijo na uradni razvrstitvi ameri\u0161ke dr\u017eavne meteorolo\u0161ke slu\u017ebe.<\/p>\n\n\n\n

    Toplotni indeks je izra\u010dunan za senco in \u0161ibek veter. Neposredna izpostavljenost soncu lahko toplotno obremenitev pove\u010da za pribli\u017eno 8 \u00b0C<\/strong>. Za intenzivno delo ali \u0161port na soncu je primernej\u0161i indeks WBGT, ki upo\u0161teva tudi veter, son\u010dno sevanje in obla\u010dnost.<\/p>\n\n\n\n

    Koli\u010dina padavin \u2013 Rain<\/strong><\/p>\n\n\n\n

    Koli\u010dina padavin je izra\u017eena v milimetrih in prikazuje, koliko vode je padlo v dolo\u010denem obdobju.<\/p>\n\n\n\n

    En milimeter padavin pomeni en liter vode na kvadratni meter povr\u0161ine.<\/strong> Tako 10 mm de\u017eja pomeni pribli\u017eno 10 litrov vode na vsak kvadratni meter.<\/p>\n\n\n\n

    Podatek predstavlja skupno koli\u010dino padavin, ne pa njihove intenzivnosti. Enaka koli\u010dina lahko pade po\u010dasi v ve\u010d urah ali zelo hitro v mo\u010dnem nalivu, posledice pa so lahko zelo razli\u010dne.<\/p>\n\n\n\n

    Intenzivnost padavin \u2013 Rain rate<\/strong><\/p>\n\n\n\n

    Intenzivnost padavin je izra\u017eena v mm\/h<\/strong> in prikazuje, koliko padavin bi se nabralo v eni uri, \u010de bi trenutna jakost de\u017eja ostala nespremenjena.<\/p>\n\n\n\n

    Vi\u0161ja vrednost pomeni mo\u010dnej\u0161i de\u017e, slab\u0161o vidljivost ter ve\u010djo mo\u017enost zastajanja vode in preobremenitve odtokov. Pri zelo intenzivnih nalivih se lahko voda nabira tudi takrat, ko skupno trajanje padavin ni dolgo.<\/p>\n\n\n\n

    Svetovna meteorolo\u0161ka organizacija opozarja, da ni enotne mednarodne razvrstitve intenzivnosti. Kot orientacija se ponekod uporabljajo naslednje vrednosti:<\/p>\n\n\n\n

    Intenzivnost<\/strong><\/td>Okviren pomen<\/strong><\/td><\/tr><\/thead>
    0 mm\/h<\/strong><\/td>Brez de\u017eja.<\/td><\/tr>
    do 4 mm\/h<\/strong><\/td>Rahel do zmeren de\u017e.<\/td><\/tr>
    nad 4 mm\/h<\/strong><\/td>Mo\u010dan, enakomeren de\u017e.<\/td><\/tr>
    nad 10 mm\/h<\/strong><\/td>Mo\u010dan naliv oziroma ploha.<\/td><\/tr>
    nad 50 mm\/h<\/strong><\/td>Izredno intenziven naliv.<\/td><\/tr><\/tbody><\/table><\/figure>\n\n\n\n

    Vpliv padavin je odvisen tudi od trajanja, predhodne namo\u010denosti tal, reliefa in zmogljivosti lokalnih odtokov.<\/p>\n\n\n\n

    Kaj pomenijo dnevni, mese\u010dni in letni podatki?<\/strong><\/p>\n\n\n\n

    Pri temperaturi, vlagi, tlaku, rosi\u0161\u010du, ob\u010dutku mraza in toplotnem indeksu oznaki Max<\/strong> in Min<\/strong> praviloma pomenita:<\/p>\n\n\n\n

      \n
    • Daily:<\/strong> najvi\u0161ja in najni\u017eja vrednost teko\u010dega dne,<\/li>\n\n\n\n
    • Monthly:<\/strong> najvi\u0161ja in najni\u017eja vrednost teko\u010dega meseca,<\/li>\n\n\n\n
    • Yearly:<\/strong> najvi\u0161ja in najni\u017eja vrednost teko\u010dega leta.<\/li>\n<\/ul>\n\n\n\n

      Pri padavinah oznaka Total<\/strong> pomeni skupno koli\u010dino padavin v dnevu, mesecu ali letu. Pomen oznake Max<\/strong> je odvisen od nastavitev vremenske postaje in lahko predstavlja najve\u010djo dnevno koli\u010dino ali najve\u010djo koli\u010dino v dolo\u010denem merilnem intervalu.<\/p>\n\n\n\n

      Pomembno obvestilo<\/strong><\/p>\n\n\n\n

      Podatki lokalne vremenske postaje opisujejo razmere neposredno v okolici merilnika. Zaradi postavitve senzorjev, bli\u017enjih stavb, segretih povr\u0161in, dreves, nadmorske vi\u0161ine in kalibracije se lahko razlikujejo od meritev uradnih meteorolo\u0161kih postaj.<\/p>\n\n\n\n

      Prikaz je informativne narave. Za uradna vremenska opozorila, napovedi in podatke za \u0161ir\u0161e obmo\u010dje je treba spremljati objave Agencije Republike Slovenije za okolje \u2013 ARSO. ARSO pri svojih meritvah prav tako uporablja enote \u00b0C, %, hPa in mm.<\/p>\n\n\n\n

      <\/p>\n\n\n\n

      \n\n\n\n

      <\/p>\n\n\n\n

      Radioaktivno sevanje<\/strong><\/p>\n\n\n\n

      Kako razumeti meritve radioaktivnega sevanja?<\/strong><\/p>\n\n\n\n

      Prikazovalnik prikazuje meritve ionizirajo\u010dega sevanja<\/strong>, ki ga zaznava Geiger-M\u00fcllerjev \u0161tevec. Ionizirajo\u010de sevanje je naravno prisotno povsod okoli nas \u2013 prihaja iz vesolja, tal, kamnin, gradbenih materialov in radioaktivnih snovi v okolju. Na prikazovalniku so navedene vrednosti CPM<\/strong>, ACPM<\/strong> in ocenjena hitrost doze v \u00b5Sv\/h<\/strong>.<\/p>\n\n\n\n

      CPM \u2013 \u0161tevilo zaznanih dogodkov na minuto<\/strong><\/p>\n\n\n\n

      CPM<\/strong> pomeni counts per minute<\/em> oziroma \u0161tevilo impulzov, ki jih detektor zazna v eni minuti. Vsak impulz predstavlja zaznan dogodek ionizirajo\u010dega sevanja.<\/p>\n\n\n\n

      Vrednost CPM je mo\u010dno odvisna od vrste in ob\u010dutljivosti merilnika, uporabljene Geiger-M\u00fcllerjeve cevi, energije sevanja, nadmorske vi\u0161ine, bli\u017enjih materialov in postavitve senzorja. Zato vrednosti CPM razli\u010dnih naprav ni mogo\u010de neposredno primerjati.<\/p>\n\n\n\n

      Ameri\u0161ka jedrska regulatorna komisija NRC navaja, da je lahko obi\u010dajno naravno ozadje pribli\u017eno od 5 do 60 CPM ali ve\u010d<\/strong>, odvisno od vrste merilnika in nadmorske vi\u0161ine. Posamezna vrednost CPM zato sama po sebi ne pomeni, da je okolje varno ali nevarno. Najbolj uporabna je primerjava trenutnega podatka z obi\u010dajnim povpre\u010djem istega merilnika na isti lokaciji.<\/p>\n\n\n\n

      ACPM \u2013 povpre\u010dno \u0161tevilo zaznav na minuto<\/strong><\/p>\n\n\n\n

      ACPM<\/strong> pomeni average counts per minute<\/em> oziroma povpre\u010dno \u0161tevilo zaznav na minuto. Gre za povpre\u010deno vrednost CPM v dolo\u010denem \u010dasovnem obdobju.<\/p>\n\n\n\n

      Radioaktivni razpad je naklju\u010den proces, zato lahko trenutna vrednost CPM tudi pri nespremenjenih razmerah opazno niha. ACPM ta kratkotrajna nihanja zgladi in zato obi\u010dajno bolje prikazuje splo\u0161no oziroma dolgoro\u010dnej\u0161e stanje sevanja. Proizvajalec naprav GQ izraz ACPM opredeljuje kot povpre\u010dno vrednost CPM.<\/p>\n\n\n\n

      \u00b5Sv\/h \u2013 ocenjena hitrost doze<\/strong><\/p>\n\n\n\n

      \u00b5Sv\/h<\/strong> pomeni mikrosivert na uro. Ta vrednost ocenjuje hitrost doze, ki bi ji bila oseba izpostavljena, \u010de bi se dolo\u010den \u010das zadr\u017eevala na mestu meritve.<\/p>\n\n\n\n

        \n
      • 1.000 \u00b5Sv = 1 mSv<\/strong><\/li>\n\n\n\n
      • 1.000 mSv = 1 Sv<\/strong><\/li>\n<\/ul>\n\n\n\n

        \u010ce bi bila hitrost doze stalno 0,1 \u00b5Sv\/h, bi oseba v eni uri teoreti\u010dno prejela pribli\u017eno 0,1 \u00b5Sv. Dejanska osebna doza je odvisna tudi od \u010dasa zadr\u017eevanja, oddaljenosti od vira, za\u0161\u010dite stavbe, vrste sevanja in pravilnosti kalibracije merilnika. Sievert je enota, ki se uporablja za ocenjevanje vpliva sevanja na \u010dloveka.<\/p>\n\n\n\n

        Stalna hitrost doze<\/strong><\/td>Teoreti\u010dna doza v 24 urah<\/strong><\/td>Teoreti\u010dna doza v enem letu<\/strong><\/td><\/tr><\/thead>
        0,05 \u00b5Sv\/h<\/strong><\/td>1,2 \u00b5Sv<\/td>0,44 mSv<\/td><\/tr>
        0,10 \u00b5Sv\/h<\/strong><\/td>2,4 \u00b5Sv<\/td>0,88 mSv<\/td><\/tr>
        0,20 \u00b5Sv\/h<\/strong><\/td>4,8 \u00b5Sv<\/td>1,75 mSv<\/td><\/tr>
        0,50 \u00b5Sv\/h<\/strong><\/td>12 \u00b5Sv<\/td>4,38 mSv<\/td><\/tr>
        1,00 \u00b5Sv\/h<\/strong><\/td>24 \u00b5Sv<\/td>8,76 mSv<\/td><\/tr><\/tbody><\/table><\/figure>\n\n\n\n

        Izra\u010duni predpostavljajo neprekinjeno izpostavljenost 24 ur na dan vse leto. Ne predstavljajo nujno dejanske doze posameznika.<\/p>\n\n\n\n

        Kaj pomeni naravno sevalno ozadje?<\/strong><\/p>\n\n\n\n

        Dolo\u010dena raven sevanja je vedno prisotna. UNSCEAR kot zna\u010dilen razpon hitrosti zunanjega naravnega sevalnega ozadja navaja pribli\u017eno 0,06 do 0,20 \u00b5Sv\/h<\/strong>. Vrednosti se razlikujejo zaradi sestave tal in kamnin, nadmorske vi\u0161ine, gradbenih materialov in drugih lokalnih razmer.<\/p>\n\n\n\n

        Slovenska \u0161tudija iz leta 2024 ocenjuje, da povpre\u010dna skupna letna doza zaradi naravnega sevanja v Sloveniji zna\u0161a pribli\u017eno 4,79 mSv na leto<\/strong>. Najve\u010dji del, pribli\u017eno 3,43 mSv, predstavlja izpostavljenost radonu in njegovim potomcem.<\/p>\n\n\n\n

        Te skupne letne doze ni mogo\u010de neposredno primerjati z lokalno meritvijo Geigerjevega \u0161tevca. Vklju\u010duje namre\u010d tudi radon, vdihavanje in zau\u017eitje naravnih radionuklidov, kozmi\u010dno sevanje ter izpostavljenost v stavbah. Lokalni merilnik prikazuje predvsem zunanje sevanje, ki ga lahko zazna njegov senzor.<\/p>\n\n\n\n

        Ali obstaja meja med varnim in nevarnim sevanjem?<\/strong><\/p>\n\n\n\n

        Za trenutno hitrost doze v \u00b5Sv\/h ne obstaja ena sama univerzalna meja, pri kateri bi se stanje nenadoma spremenilo iz varnega v nevarno. Pomembni so predvsem:<\/p>\n\n\n\n

          \n
        • vi\u0161ina izmerjene vrednosti,<\/li>\n\n\n\n
        • trajanje izpostavljenosti,<\/li>\n\n\n\n
        • odstopanje od obi\u010dajnega lokalnega ozadja,<\/li>\n\n\n\n
        • vrsta in energija sevanja,<\/li>\n\n\n\n
        • zanesljivost in kalibracija merilnika.<\/li>\n<\/ul>\n\n\n\n

          Evropska zakonodaja dolo\u010da omejitev efektivne doze za prebivalstvo v vi\u0161ini 1 mSv na leto zaradi dovoljenih dejavnosti oziroma umetnih virov<\/strong>. Ta omejitev ne predstavlja meje naravnega ozadja in ni preprosta lo\u010dnica med varnim in nevarnim. Naravno ozadje in medicinske preiskave se obravnavajo lo\u010deno.<\/p>\n\n\n\n

          Ionizirajo\u010de sevanje lahko po\u0161koduje celice in DNK, tveganje pa se praviloma pove\u010duje s prejeto dozo. Takoj\u0161nji u\u010dinki, kot je akutni radiacijski sindrom, se pojavljajo pri zelo visokih dozah, pribli\u017eno 1 Sv oziroma 1.000 mSv, prejetih v kratkem \u010dasu<\/strong>. Tak\u0161ne doze so neprimerljivo vi\u0161je od obi\u010dajnih vrednosti, ki jih zaznavamo pri okoljskem monitoringu.<\/p>\n\n\n\n

          Kako pravilno spremljati meritve?<\/strong><\/p>\n\n\n\n

          Pri okoljskem spremljanju je pomembnej\u0161i dolgotrajni trend<\/strong> kot posamezna trenutna vrednost. Manj\u0161a kratkotrajna nihanja so obi\u010dajna, ker je radioaktivni razpad naklju\u010den in ker na meritve vplivajo lokalne razmere.<\/p>\n\n\n\n

          Pozornost je potrebna predvsem, kadar:<\/p>\n\n\n\n

            \n
          • vrednost dalj \u010dasa ob\u010dutno presega obi\u010dajno povpre\u010dje iste postaje,<\/li>\n\n\n\n
          • pride do nenadnega in trajnega ve\u010dkratnega pove\u010danja,<\/li>\n\n\n\n
          • podobno pove\u010danje zaznajo tudi druge bli\u017enje postaje,<\/li>\n\n\n\n
          • pristojni dr\u017eavni organi objavijo opozorilo.<\/li>\n<\/ul>\n\n\n\n

            Slovenija ima vzpostavljeno uradno mre\u017eo zgodnjega obve\u0161\u010danja, namenjeno sprotnemu zaznavanju pove\u010danega sevanja in ocenjevanju radiolo\u0161kih razmer. Podatki lokalnega merilnika so informativni in ne nadome\u0161\u010dajo uradnih meritev, laboratorijskih analiz ali navodil Uprave Republike Slovenije za jedrsko varnost.<\/p>\n\n\n\n

            Pomembno:<\/strong> barvni razredi CPM, ki jih uporablja spletna stran GMCMap, so namenjeni preglednemu prikazu podatkov na zemljevidu. Ker so vrednosti CPM odvisne od vrste detektorja, jih ni mogo\u010de obravnavati kot univerzalne zdravstvene kategorije.<\/p>\n\n\n\n

            <\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

            Kakovost zraka Kako razumeti podatke o kakovosti zraka? Merilnik prikazuje indeks kakovosti zraka US AQI in koncentracijo drobnih delcev PM2,5. Ni\u017eja vrednost pomeni \u010distej\u0161i zrak, z vi\u0161anjem vrednosti pa se pove\u010dujeta onesna\u017eenost…<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"parent":0,"menu_order":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","template":"","meta":{"footnotes":""},"class_list":["post-171","page","type-page","status-publish","hentry"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/smarcan.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages\/171","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/smarcan.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages"}],"about":[{"href":"https:\/\/smarcan.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/page"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/smarcan.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/smarcan.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=171"}],"version-history":[{"count":3,"href":"https:\/\/smarcan.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages\/171\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":180,"href":"https:\/\/smarcan.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages\/171\/revisions\/180"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/smarcan.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=171"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}